predstava
Na poteh Evrope
Kaj če je bil Aleksander Veliki predpodoba Evrope? Če je torej predvidel protislovje med željo po osvajanju in radovednostjo do drugačnosti, temelj zgodovinskega nemira tako imenovane evropske civilizacije, vselej na meji med tesnobo osvajanja, ki uničuje, in tesnobo znanja, ki ohranja?
Izhajajoč iz zgornje hipoteze Mattia Cason skupaj z Alessandrom Contejem že več let raziskuje to domnevo. Prvi rezultat raziskave je bila predstava Etiopijke/Le Etiopiche (dobitnica nagrade Premio Scenario 2021), delo o izkrcanju Aleksandra Velikega v Aziji in njegovem spopadu z Memnonom z Rodosa, poveljnikom grških plačancev v službi Perzijcev, ki si ga je predstavljal kot predhodnika nove in hkrati zelo stare ideje o afroazijski Evropi – ideje, ki jo bo Aleksander uresničil šele ob koncu svojih pustolovščin.
Predstava Na poteh Evrope nadaljuje temeljne teme Etiopijk/Le Etiopiche in še posebej povezuje ponovno odkritje afroazijskih korenin evropske civilizacije s sodobnimi migracijami in jih predlaga kot dragoceno priložnost, za nas Evropejce, da bi resnično razumeli, kdo smo.
Dramaturška os nove predstave se vrti okrog srečanja Mattie in Alessandra z Mohamedom Abd al-Mun'imom, založnikom, pisateljem in pesnikom iz Alepa, ki je bil zaradi svojih stališč proti režimu Bašarja al Asada prisiljen zapustiti Sirijo. Mohamedov najnovejši roman nosi naslov Ala Durūbi Awrūba / Na poteh Evrope: pripoveduje o njegovem pobegu iz Sirije in potovanju v Ljubljano čez Turčijo, Egejsko morje in Balkan. Skupaj s starodavnim besedilom iz 15. stoletja z naslovom Sirat al-Iskandar wa mā fihā min al-'Ajā'ib wa 'l-Gharā'ib / Aleksandrova biografija in kaj je v njej čudnega in čudovitega, ki pripoveduje o Aleksandrovih dogodivščinah (deloma zgodovinskih, večinoma pa domišljijskih) v Afriki in Aziji, omenjeno srečanje predstavlja prvotni navdih in sproži preplet zgodb, simbolik in odmevov ter ga ponudi občinstvu v več in več jezikih in govoricah – od furlanščine do amharščine, od stare grščine do arabščine, od perzijščine do plesa.
Tako začudene oči teh treh anarhistov sledijo Aleksandrovim dogodivščinam in zgodovini Evrope ter se skušajo spomniti, da je bila prvotno druga, drugačna, tuja, tako čudovito tuja, da je podobna tistim, ki še danes prečkajo morje, da bi jo dosegli.
A tega ne počnejo le protagonisti na odru: celotno občinstvo skupaj z njimi upa, celo verjame, da sta lahko radovednost in čudenje, ki ji sledi, prvi korak, ki posameznika popelje onkraj identitete, družbo onkraj naroda in Evropo onkraj same sebe.
Telo pleše
Predstava na poti, ki eksperimentira s kraji na robu in v njih prepoznava esenco Evrope. Večjezična, multimedijska predstava, ki zajema in meša časovne ravni ter vključuje občinstvo in lokalne skupnosti v kolektivno refleksijo – plesno, pevsko, domišljijsko – okoli ideje o Evropi.
Potok Glinščica, vijoč se med pečinami, melišči in strmimi stenami, označuje mejo med Krasom in Istro. Nad pečinami so prazgodovinski gradovi, običajna protiturška utrdba in cerkvica za spokorne bogokletnike. Spodaj v vasi gospod Ferruccio, ki kljub svoji jasni progresivni usmeritvi tudi preklinja, ko mu mimoidoči migranti kradejo lubenice.
Pred predstavo bo potekalo srečanje »Afroazijski Oglej« z Andreo Bellavitejem, Gian Paolom Grijem in Giorgiom Banchigom. Moderator Mattia Cason.
Zadnji ostanek borovega gozda na peščenih sipinah nad Gradeško laguno, potem ko so podobni gozdovi v starih časih pokrivali celotno obalo vsaj do Timave. Na sipini je majhna cerkev svetega Marka, kjer je, tako pravi legenda, pristal evangelist iz Aleksandrije, da bi začel svoje katehetsko delo. Malo naprej, ob strugi reke navzgor, je bazilika z neverjetnimi mozaiki.
Pred predstavo bo potekalo srečanje "Balkanska pot", ki ga bo predstavil Claudio Magris in na katerem bosta sodelovala Egidio Ivetić in Roberta Altin. Moderator Mattia Cason.
Slovesno odprtje glavne železniške postaje v navzočnosti Franca Jožefa. Nasproti je spomenik njegovi ženi Sissi, ki jo je do smrti zabodel anarhist. In medtem ko prostovoljci migrantom na balkanski poti dajejo topel obrok, je tam pregrada, ki preprečuje, da bi se kdo pomešal z modro krvjo cesarice.
Pred predstavo bo potekalo srečanje »Afroazijski Oglej« z Andreo Bellavitejem, Gian Paolom Grijem in Giorgiom Banchigom. Moderator Mattia Cason.
Zadnji ostanek borovega gozda na peščenih sipinah nad Gradeško laguno, potem ko so podobni gozdovi v starih časih pokrivali celotno obalo vsaj do Timave. Na sipini je majhna cerkev svetega Marka, kjer je, tako pravi legenda, pristal evangelist iz Aleksandrije, da bi začel svoje katehetsko delo. Malo naprej, ob strugi reke navzgor, je bazilika z neverjetnimi mozaiki.
Starodavna trdnjava brez obzidja, ki se nahaja med »Porta de mar« in »Porta dell'oro«. Malo naprej tipične ribiške koče iz lesa, slame in močvirskega trstičja. Povsod naokoli laguna, peščeni nasipi in čaplje, v blatu morskega dna pa pozabljene terakotne cevi v obliki turških glav s turbanom in brki.
Pred predstavo bo potekalo srečanje »Gorici predvčerajšnjim« z Hansom Kitzmullerjem, Renatom Podbersičem in Giustino Selvelli. Moderator Anton Špacapan Vončina.
Kjer se je še do predvčerajšnjim po dolini vrtnic vzpenjal le kolovoz do Dunaja, je danes zmešnjava krožišč, nadvozov, bencinskih črpalk in igralnice Casino Royal. Edina stalna točka v tem vrvežu jackpotov, bombastičnih podob jeklenih konjičkov in dih jemajočih vratnih izrezov reklamnih panojev s prizmatično oporo in s tremi vrtljivimi ploskvami je starodavno judovsko pokopališče, na pokopališču pa deček, ki obsoja retoriko.
Pred predstavo bo potekalo srečanje »Med dvema rekama« z Nadjo Velušček , Anjo Medved in Zdravkom Likarjem. Moderator Anton Špacapan Vončina.
Kobarid prve svetovne vojne, poraz ali čudež, odvisno od perspektive, pa tudi druge svetovne vojne, s prvo partizansko republiko, ki je povezala Italijane in Slovence. Najprej pa srečanje dveh dolin, Soške in Nadiške, ki je že od nekdaj tranzitna točka med Oglejom in Koroško, Benečijo in cesarstvom, Sredozemljem in celino.
Na vzpetini pod strmimi južnimi pobočji grebena od Krna in Tolminskega Kuka proti Rodici stoji majhna cerkev, v kateri je na freskiupodobljena riba Faronika, bajeslovno bitje, pol ženska, pol riba, ki lahko z zamahom repa povzroči potres. Ob cerkvici je čudovita večstoletna lipa, naokrog pa vasica Rut.
Avstro-ogrska frontna črta je z barikadami na dveh brezimenskih gričih ščitila mehko podnožje fronte, bovško ravnino ob sotočju Soče in Koritnice. Med strelskimi jarki in ograjami z bodečo žico, zdaj preraščeno s stoletnimi lipami, jeseni in gabri, je skoraj še slišati adhān za muslimanske vojake Bosnisch-Hercegovinische 4° Infanterie Regimenta, med listjem podrasti pa spomin na predajo bersaljerja.
Pred predstavo bo potekalo srečanje »Telo, ki hodi« z Angelom Floramom, Špelo Ledinek Lozej, Emilom Krištofom. Moderator Anton Špacapan Vončina.
Nekdanji hotel pred nekdanjo železniško postajo nekdanje železniške proge Ljubljana-Trbiž stoji na razvodju med Dravo in Savo, med slovansko govorečo kmetijsko-pastoralno skupnostjo Rateče in nemško govorečo rudarsko skupnostjo Weißenfels, z motečo Italijo in veličastnim kozolcem za vogalom.
V Stajah se odvija festival L'isola di Stavoli, ki gosti predstavo »Na poteh Evrope«, še preden se njeno potovanje začne.
Skrito med gorami, gozdovi in ruševinami, desno od Bele, na odseku med benediktinsko opatijo Svetega Gala v Možacu in železniško postajo v Karniji, stoji zdaj ne več stalno naseljen zaselek Staje, kamor se polni nostalgije vračajo nekdanji prebivalci in njihovi potomci, da bi pokosili travnike, obedovali, se družili.