predstava
Na poteh Evrope
Kaj če je bil Aleksander Veliki predpodoba Evrope? Če je torej predvidel protislovje med željo po osvajanju in radovednostjo do drugačnosti, temelj zgodovinskega nemira tako imenovane evropske civilizacije, vselej na meji med tesnobo osvajanja, ki uničuje, in tesnobo znanja, ki ohranja?
Izhajajoč iz zgornje hipoteze Mattia Cason skupaj z Alessandrom Contejem že več let raziskuje to domnevo. Prvi rezultat raziskave je bila predstava Etiopijke/Le Etiopiche (dobitnica nagrade Premio Scenario 2021), delo o izkrcanju Aleksandra Velikega v Aziji in njegovem spopadu z Memnonom z Rodosa, poveljnikom grških plačancev v službi Perzijcev, ki si ga je predstavljal kot predhodnika nove in hkrati zelo stare ideje o afroazijski Evropi – ideje, ki jo bo Aleksander uresničil šele ob koncu svojih pustolovščin.
Predstava Na poteh Evrope nadaljuje temeljne teme Etiopijk/Le Etiopiche in še posebej povezuje ponovno odkritje afroazijskih korenin evropske civilizacije s sodobnimi migracijami in jih predlaga kot dragoceno priložnost, za nas Evropejce, da bi resnično razumeli, kdo smo.
Dramaturška os nove predstave se vrti okrog srečanja Mattie in Alessandra z Mohamedom Abd al-Mun'imom, založnikom, pisateljem in pesnikom iz Alepa, ki je bil zaradi svojih stališč proti režimu Bašarja al Asada prisiljen zapustiti Sirijo. Mohamedov najnovejši roman nosi naslov Ala Durūbi Awrūba / Na poteh Evrope: pripoveduje o njegovem pobegu iz Sirije in potovanju v Ljubljano čez Turčijo, Egejsko morje in Balkan. Skupaj s starodavnim besedilom iz 15. stoletja z naslovom Sirat al-Iskandar wa mā fihā min al-'Ajā'ib wa 'l-Gharā'ib / Aleksandrova biografija in kaj je v njej čudnega in čudovitega, ki pripoveduje o Aleksandrovih dogodivščinah (deloma zgodovinskih, večinoma pa domišljijskih) v Afriki in Aziji, omenjeno srečanje predstavlja prvotni navdih in sproži preplet zgodb, simbolik in odmevov ter ga ponudi občinstvu v več in več jezikih in govoricah – od furlanščine do amharščine, od stare grščine do arabščine, od perzijščine do plesa.
Tako začudene oči teh treh anarhistov sledijo Aleksandrovim dogodivščinam in zgodovini Evrope ter se skušajo spomniti, da je bila prvotno druga, drugačna, tuja, tako čudovito tuja, da je podobna tistim, ki še danes prečkajo morje, da bi jo dosegli.
A tega ne počnejo le protagonisti na odru: celotno občinstvo skupaj z njimi upa, celo verjame, da sta lahko radovednost in čudenje, ki ji sledi, prvi korak, ki posameznika popelje onkraj identitete, družbo onkraj naroda in Evropo onkraj same sebe.
Telo pleše
Predstava na poti, ki eksperimentira s kraji na robu in v njih prepoznava esenco Evrope. Večjezična, multimedijska predstava, ki zajema in meša časovne ravni ter vključuje občinstvo in lokalne skupnosti v kolektivno refleksijo – plesno, pevsko, domišljijsko – okoli ideje o Evropi.
Il centro drammaturgico di questo nuovo spettacolo è l’incontro di Mattia e Alessandro con Muhammad‘Abd al-Mun’im, un editore, scrittore e poeta di Aleppo costretto ad abbandonare la Siria per le sue opinioni avverse al regime di Bashar al-Assad. L’ultimo romanzo di Muhammad si intitola Ala Durūbi Awrūba / Sui sentieri per l’Europa: racconta della sua fuga dalla Siria e del viaggio fino a Ljubljana, oltre la Turchia, l’Egeo e i Balcani. Insieme alla Sirat al-Iskandar wa mā fihā min al-'Ajā'ib wa ‘l-Gharā’ib / La biografia di Alessandro e ciò che in essa vi è di strano e meraviglioso, un antico testo del XV secolo che narra le avventure (in parte storiche ma per lo più fantastiche) di Alessandro in Africa e Asia, costituisce lo spunto iniziale e dà il via all’intreccio di storie, simbologie ed echi che viene proposto al pubblico in più lingue - dal friulano all'amarico, dal greco antico al persiano - e attraverso diversi linguaggi - teatro, danza, filmati e letture.
Così l’occhio meravigliato dei tre protagonisti in scena ripercorre le avventure di Alessandro e la storia d’Europa cercando di ri-cor-dare come in origine anch’essa fosse altra, diversa, straniera, così meravigliosamente straniera da assomigliare a chi tutt’oggi varca il mare per raggiungerla.
Ma non sono solo i protagonisti in scena, a farlo: tutto il pubblico, insieme a loro, si trova a sperare, addirittura a credere che la curiosità, e la meraviglia a seguirla, possano essere un primo passo per portare l’individuo oltre l’identità, la società oltre la nazione e l’Europa oltre se stessa.
Na poteh Evrope 2024
Leta 2024 je predstava obiskala in ponovno odkrila 31 obrobnih krajev, se srečala z lokalnimi skupnostmi in se z njimi pogovarjala o Evropi.