Osòr / Ossero

Če obstajata vsaj dve etimologiji besede Εύρώπη/Evropa, ena endogena in druga tuja:

• iz starogrškega εύρύς »širok« ​​+ ώψ-ώπ-όπτ »oko, pogled, obraz«, ki označuje velike oči in/ali širok obraz feničanske princese iz mita ali metaforično širna obzorja celinskih dežel severno od Egejskega morja
• iz feničanskega 𐤁𐤓𐤏 »ereb« »večer, sončni zahod, zahod« za označevanje tistega, kar je iz feničanske, torej sirijske, bližnjevzhodne perspektive »v smeri večera«

je delna povezava prvega s tistim Εύριπος/Euripe, morski rokav, ki ločuje Evbojo in Beotijo, in z antonomazijo katera koli druga morska ožina, ki ločuje dve ločeni deželi, protislovna, kajti εύρύς pomeni »širok«, Evripe pa »ozek«, »zelo ozek«, tako, da se zdi, da sploh ne obstaja. 

V resnici je Εύριπος/Euripe tudi morski rokav, ki ločuje (ali združuje?) otoka Cres in Lošinj, in še enkrat etimologija ni razčiščena, tudi nasprotni tokovi iz Kvarnerskega zaliva in Malega Kvarnerja, ki trčijo eden ob drugega v kanalu, od nekdaj izkopanem za lažje trgovanje z jantarjem in kositrom, prikličejo misel o protislovju, neprekinjenem premikanju, presenečenju. 

In prav presenetljivo se pojavi še ena etimologija, in sicer Osòr/Ossero, majhna vasica ob ožini na Cresu: njeno starogrško ime Άψωρος/Apsoros naj bi pravzaprav izhajalo iz imena Άψυρτος/Apsirtos, Medejinega brata, ki naj bi v želji, da bi tako sestro kot zlato runo pripeljal domov v Kolhido, Jazona in Argonavte preganjal po Donavi, Savi, Ljubljanici in nato po kopnem do Jadrana ter jih presenetil prav tu (ampak kje? V ustju reke Timave? V izlivu reke Mirne/Quieto ali Raše/Arsa? Ali morda v ustju Rječine/Eneo, kjer bo kasneje nastala Reka/ Rijeka?), a ga na koncu ubija prav Jazon, razkosa njegovo telo in različne dele vrže v morje, ti pa postanejo otoki, ki se imenujejo Άψυρτιδες/ Apsirtidi, v njihovem središču pa Άψωρος/Apsoros.

»We’re trying to get to know as much as possible: there are streets, villas, public b…«

Besede Mitje, glavnega arheologa misije, ki dokumentira podzemne ostanke Osòrja, preden jih uniči nameščanje novih kanalizacijskih cevi, se izgubijo v nežni, sladki glasbi, ki prihaja z odprtega okenca nad nami, z otroškim glasom, ki poje meni znane verze: Idir ann je idir as/idir thuaìdh je idi theas/idir thiar je idir thoir/idir am je idir áit ...

in nenadoma se spomnim irske deklice, ki se je gola kopala v vodah რიონ/Rioni, v ozadju pa večni sneg სვანეთი/Svaneti: Med severom in jugom/med vzhodom in zahodom/med znotraj in zunaj/med prostorom in časom ...