Judovsko pokopališče v Rožni Dolini

Prvič je bilo po naključju in srečanje je takoj dobilo podobo vizije: bila je pomlad, bil je sončni zahod in zlata svetloba, poševno spuščajoča se na travo in travnike, je okrepila kontrast sivo-črnih zvezd, ki jih je razjedal mah s svetlo zeleno v ozadju. Spomnim se, da sem prišel z rdečim Cinellijem iz svojih dvajsetih let, ga pustil prislonjenega na zid ograje in stopil na pokopališče z neumnim korakom kolesarja, ki je pravkar sestopil s sedla. Spomnim se, da nisem znal brati hebrejsko in da sem, ko sem se znašel pred grobom Carla Michelstaedterja, hotel povedati nekaj pomembnega, a mi ni prišla na misel nobena posebna ideja in na koncu nisem rekel ničesar. 

Uradni dokazi o obstoju Goriške judovske skupnosti segajo v 16. stoletje, vsekakor pa so Judi bili prisotni v mestu že veliko prej, vsaj od srednjega veka. Leta 1698 je cesar Leopold I. goriške Jude prisilil, da so živeli v getu v obrobnem okrožju Sveti Ivan, kjer so že imeli pokopališče. Zato se je skupnost odločila, da bo sveto polje prvič preselila konec 17. stoletja z območja geta na zemljišča za potokom Corno ob cesti na Koroško, drugič pa konec 19. stoletja na bregove potoka Vrtojbica ob cesti na Dunaj, na sedanjo lokacijo. 

Nato so leta 1947 (istega leta, ko je Cino Cinelli ustanovil istoimensko podjetje za ogrodje koles) na tla z belo barvo narisali novo mejo in medtem ko je geto s sinagogo ostal v Italiji, se je pokopališče znašlo v Jugoslaviji. Tedaj se zaradi tega nihče ni vznemirjal, saj je bila medtem Goriška judovska skupnost popolnoma uničena v krematorijih Auschwitza, in ko tako razmišljanje o tisočletni judovski, semitski in afroazijski prisotnosti v Evropi, izbrisani v le nekaj letih, o nacionalni rešitvi, zaznamovani s šoo, s katastrofo, ki jo je povzročil prav kult naroda, je danes biti tukaj na pokopališču v Rožni dolini v tem vrvežu krožišč, nadvozov, bencinskih črpalk in Casinoja Royal res impresivno.

In nenadoma se spomnim še na ogromnega črnega vrana, sedečega na zarjaveli pločevini in krakajočega kot demon med grobnicami muslimanskega pokopališča na vrhu pečine južno od Jaffe.