Skip to main content

Kaštel / Castelvenere

21 Avgust 2024
Vode
Meje
Konflikti
Tradicije
Odtujenosti

Program

18:00 raziskovanje srednje doline Dragonje z lokalnim vodnikom; odhod iz avtobusne postaje v bližini naslova Dragonja 113, 6333 Sečovlje

20:30 pogostitev v organizaciji lokalne skupnosti na vrtu hiše Vlaste Svetina - Kaštel 90, 52460 Buje

21:00 začetek predstave na terasi ob vrtu hiše Vlaste Svetina

jezik dogodka: slovenščina

informacije: +386 30313488

zahvala: Vlasta Svetina

Kolikor vemo, je bil na začetku castrum veneris, vendar ni jasno, ali je bila specifikacija v starih časih posledica obstoja Venerinega templja ali ohranitve prejšnjega keltskega etimološkega izraza za pečino ali »žilo«. Je pa res, da castrum/grad nedvomno je in verjetno se tudi zaradi tega, pa tudi zaradi lepote razgleda po dolini Dragonje do morja, kot tudi zaradi preprostih kamnitih hiš in teras, ki so jih zapustili izgnanci, spomnim na القسطل/al-Qàstal ob cesti v Jeruzalem, kjer so križarji zgradili grad in ga poimenovali Belveer, in kjer so med palestinsko Nakbo 1948-49 uničili vas in izgnali vse prebivalce.

Tudi cerkev svetega Sabe s sklicevanjem na svetnika, ki je v 5. stoletju v Judovski puščavi nedaleč od Betlehema ustanovil istoimensko lavro, ohranja to sugestijo živo: komaj čakam, da Mohamed, glavni junak naše predstave, sirski gospod palestinskega porekla, pride sem, da vidim, ali tudi njemu ta kraj prikliče spomine na zgodbe, ki so mu jih starši in stari starši pripovedovali kot otroku v begunskem taborišču an-Neirab na vzhodnem obrobju Alepa.

»Zgodilo se je pred dvema letoma, decembra, ko Hrvaška še ni bila v schengenskem območju in je bila tu spodaj meja Evrope, trdna meja z ograjami in bodečo žico. Kurdska družina je ponoči poskušala prečkati potok, tam zgoraj, višje proti toku, da je ne bi videli. Dragonja je zaradi dežja prejšnjih dni narasla. Bilo jih je pet, mati in štirje otroci: najprej je prečkal osemnajstletni sin z najmlajšim od petih, nato mati z gluhonemo desetletno deklico. Mama je zaradi toka zgubila ravnotežje, oprijela se je skale, a izgubila punčko, ki je izginila v reki. Trinajstletni sin, ki je ostal na tej strani, je poklical pomoč, a je bilo prepozno, truplo so našli šele po dveh dneh.«

Vlasta Svetina je gospa, ki od takrat ohranja svečko na mostu blizu kraja tragedije, na mostu, ki ga tista družina ni mogla prečkati, ker ni imela dokumentov. »Zadnja kaplja čez rob je, da preživelih po tem, kar se je zgodilo, sploh niso sprejeli v Slovenijo, ampak so jih poslali nazaj v imigrantski center v Zagreb, kjer še vedno živijo.« Danes je Hrvaška postala Evropa, a kakšna Evropa je to, če še naprej deluje kot trdnjava?